Ornamenti na hišah v Češjevcu

KULTURNO ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI

SAKRALNI OBJEKTI

Župnija Šentjanž spada pod Trebanjsko dekanijo. Farna Cerkev sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu se prvič omenja leta 1526. Je triladijska stavba s ortogonalno sklenjenim prezbiterijem. Leta 1826 so cerkev povečali in temeljito predelali, tako da je zgubila mnoge zgodovinske pričevalnosti. Oprema je novejša. Šentjanška fara ima pet podružničnih cerkva.
-Cerkev Sv. Marina na Kalu, prvič omenjena leta 1526 v listinah novomeškega kapitlja ter župnije Šentrupert. Cerkev je v jedru srednjeveška stavba ima pravokotno ladjo in oktogonalno sklenjen prezbiterij v ladji križnogrebenasto obokana. Zanimiv je marmorni oltar sv. Antona Padovanskega iz ok. leta 1700.
-Cerkev Sv. Miklavža v Budni vasi- postavljena zaradi prometnih nesreč na Savi. V cerkvi je tudi oltar sv. Florjana, zavetnik gasilcev. Vsako leto je tu za Florjanovo srečanje gasilcev in žegen.
-Cerkev sv Primoža in Felicijan iz 17. Stol. stoji na Osredku, višje je Osreški vrh (756m).
-Žalostna Mati božja na Leskovcu je preprosta baročna stavba s pravokotno ladjo in oktogonalno sklenjenim kratkim prezbiterijem. Med opremo, po večini iz 19.sto., je najpomembnejši križev pot z napisi v bohoričici.
-Cerkev sv. Marjete na Kamencah, stoji na samem polju je srednjeveška zgradba prvič omenjena leta 1391. Je enoladijska pravokotna stavba. Glavni oltar in oba stranska sta iz prve polovice 18.stol.

Ostale cerkve izven župnije Šentjanž:
-Cerkev Sv. Križa na Cirniku, v jedru poznogotska, se prvič omenja leta 1600, v času protireformacije. Barokarizirana stavba je bila prenovljena leta 1838, del notranje oprememe je baročne, najzanemivejši sta gotski plastiki iz ok. leta 1520. Cerkev je podružnična cerkev fare Šentrupert.
-Slopasto znamenje na Cirniku
-Romarska srednjeveška cerkev Sv. Treh kraljev na Brunku, leži na širokem slemenu nad dolino reke Save in spada v župnijo Radeče. Posebnost v cerkvi je pet oltarjev, slika iz 18. Stol, nagrobnik na slavoločni steni, značilna gotska vrata na južni steni in sončna ura.

POMNIKI II.SVETOVNE VOJNE

-Spomenik padlim kurirjem na obrobju Jatne, kjer so 13.2.1945 nemški okupatorji zverinsko ubili kurirja kurirske postaje TV-5/a
-Spomenik Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju v Murencah- doprsna kipa stojita na marmornatih podstavkih sredi ostankov nekdanje Vodenikove hiše. 28.oktobra 1941 so Majcna in Mevžlja po izdaji obkolili nemški graničarji. Napadalcem je uspelo med bojem hišo zažgati in po 18- urnem boju sta Majcen in Mevželj padla. Doprsna kipa sta delo domačina kiparja Julija Renka.
-Spomenik Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju na trgu v vasi. Spomenik je delo kiparja Stojana Batiča. Odkrili so ga ob 30- letnici njune smrti 1971. Simbolizira herojski boj in vstajo v letu 1941.
-Grob Milana Majcna na vaškem pokopališču v Šentjanžu. Nemci so ju pokopali z vojaškimi častmi. Milana Majcna so razglasili za narodnega heroja 20. decembra 1951.
-Doprsna kipa pred Osnovno šola Milana Majcna v Šentjanžu. Delo domačina Julija Renka. Odkrita sta bila leta 1971.
-Spominska plošča padlim borcem in žrtvam okupatorjev na poslopju krajevnega urada in pošte v Šentjanžu. Na dveh ploščah je napisanih 77 imen padlih borcev in žrtvam okupatorja iz območja KS Šentjanž.