gozdni rob

Gozdni rob

V pretežnem delu slovenskega prostora je klimaksna razvojna stopnja gozd, kar pomeni, da bi brez človekovega vpliva gozd skoraj v celoti prekril našo državo. Robovi gozda in kmetijskih ali poselitvenih površin se srečujejo v gozdnem robu.

Gozdni rob je del gozda in je prehod iz gozda na travnik oz. je meja dveh zelo različnih življenjskih okolij. Pomen gozdnega roba je zelo različen. Gozdna klima se zelo razlikuje od klime na travniku. V gozdu je manj svetlobe in vetra ter manj temperaturnih sprememb. Več je vlage, zato živijo v gozdu druge in drugačne vrste rastlin in živali kakor na travniku. V gozdnem robu najdemo vrste tako iz gozda kot travnika v veliki vrstni in številčni pestrosti. Več časa je gozdni rob na istem mestu, več rastlin in živali se naseli v njem. Cvetoče grmovnice in enostranske krošnje robnih dreves so značilnost starih gozdnih robov. Rob gozda predstavlja tudi izvor »plevelov« za njive, ki mejijo na gozd. Pleveli se na robu njiv hitro obnovijo, tako da se kultura, ki je gojena na njivi, ne razširja v okolico (npr. genetsko spremenjeni organizmi). Pleveli namreč delujejo kot prva ovira za razširjanje določene kulture. Gozdni rob tudi varuje objekte in je naraven ter učinkovit filter, ki zadržuje prodiranja prahu, aerosolov, plinov in nudi protihrupno zaščito. Mnogo vrst ima užitne plodove. Nabiranje plodov in gob ter opazovanje živali pomeni za človeka prvinski stik z naravo. Z gospodarskega vidika ima gozdni rob največji pomen za kmetijstvo, gozdarstvo in lov, torej dejavnosti, ki so z njim v neposrednem stiku.

Težiti moramo k oblikovanju gozdnega roba, ki izpolnjuje v največji meri vse funkcije in zadovoljuje ostale uporabnike prostora, lastnike v bližini in tudi ostalo javnost. Zato ne pozabimo na nego gozdnega roba in na gozdni bonton, ko vstopamo skozi gozdni rob v gozd.  

Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije